Ingu v spomin.
Ko se nekdo, kot je bil Erjavčev Ingo, rodi in odrašča pod Rutarškimi vršaci, je samo vprašanje časa, kdaj ga gore pokličejo v višave. Kot mlad fant, željan dogodivščin v strmih stenah, se je pridružil Rutarškim plezalcem in kmalu postal zanesljiv in dober plezalski tovariš. Mnogo metrov štrika je steklo skozi njegove in naše roke v Martuljških in okoliških hribih. Tudi gladke Pakleniške stene so bile kot trening dobrodošle za kaljenje plezarije v visokih gorah Julijskih Alp. Z vsemi prehojenimi potmi pod težkimi nahrbtniki in preplezanimi metri sten je bilo povabilo med gorske reševalce nekaj samoumevnega.
Postaji GRS Kranjska Gora se je pridružil leta 1981. Vedno nasmejan in dobrodušen nas je zabaval na tečajih, akcijah, skratka vseh aktivnostih GRS. Svoje znanje in izkušnje je dokazal tudi kot reševalec letalec. V spominih bodo ostale številne intervencije, v katerih je sodeloval. Najbolj pa ga je zaznamovalo reševanje avstrijske planinke nad prvim Prisankovim oknom. Ponesrečeno planinko je med razbesnelo nevihto v naročju ščitil na majhnem skalnem grebenčku. S tem je pokazal svojo človečnost in veličino.
Ljubezen do gora in soljudi je izpolnil tudi s postavitvijo Brunarice pri Ingotu na Jasenjah, s čimer je svet lepih, a divjih Martuljških gora približal planincem. S svojo domačnostjo in preprostostjo smo bili pri njem vedno vsi dobrodošli. Tudi po umiku iz aktivnega reševanja je na veliki bruni pri vhodu v brunarico še dolgo visela prižgana radijska postaja, kar je dokazovalo, da reševalec vedno ostane reševalec in da bo nudil pomoč, kadar bo to potrebno.
V zadnjem času mu zdravstveno stanje ni več dopuščalo aktivnosti GRS, a še vedno se je udeleževal naših prijetnih druženj.
Ingo, pogrešamo te in za vedno boš ostal v naših srcih.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Od Ingota se bomo poslovili 30.5.2022, ob 16. uri na pokopališču v Kranjski Gori.
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.
