Gamsi
Vnos v helikopter
Stol
Sar OS
Oskrba ponesrečenca, foto: Vili Vogelnik
Prevoz ponesrečenca, foto: Klemen Gričar
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Dušan Polajnar, četrtek, 28. december 2017, ogledov: 2346

Pavle Šegula (1923 - 2017)

Umrl je gorski reševalec Pavle Šegula, ustanovni član GRS Škofja Loka.

Pogreb bo v soboto, 30.12.2017, ob 11. uri na Mestnem pokopališču v Kranju.
Žara bo od 9. do 11. ure v vežici na kranjskem pokopališču.

Kako majhen je človek v vesolju,
med zvezdami, v morju brez dna;
kot ptica na svetlem obzorju,
v trenutku, v preletu neba.

Tišina, vse novo minljivo,
v kopreni, v kolesju poti;
le vdih in izdih sta pletivo
in človek, spet zvezda, žari.
                 (Rada Polajnar)

 

Človek na mestu
(Ob Pavletovi 90-letnici pripravil dr. France Malešič)

Dragi Pavle,
z največjim veseljem prihajamo slovenski planinci, alpinisti in gorski reševalci na obisk k tebi - v tvojo dolgoletno delavnico - da bi se vsaj nekoliko razgledali po nadvse pestri vsebini tvojega dela in se ti zahvalili za komaj verjetno goro vsega, kar si opravil - le malo zase, ampak veliko večino za nas vse in še posebej za slovensko planinstvo in gorsko reševalno službo. Dolga desetletja marsikaj od tega že pušča trajne sledove in še vedno odmeva tudi izven naših meja.

Že pred štiridesetimi leti je dr. Tone Strojin izredno lepo opisal tvoj mladeniško neugnan polet in pripravljenost za vsestranski pogovor tudi z daleč mlajšim sogovornikom, ob tem pa tvojo osebno skromnost, preprostost v stikih z vsemi, in tvoje nesebično prenašanje svojega znanja
in izkušenj z mednarodnih strokovnih planinskih srečanj in iz tuje literature.

Gore so ti bile srčna želja že od mladih dni. Vmes je bila vojna in komaj 21-leten si odšel v partizane, s seboj pa si prinesel vedoželjnost, še posebno za znanje elektrotehnike in tujih jezikov. Za učenje jezikov si izkoristil vsak prosti čas. Postal si radiotelegrafist; po vojni si študiral ob delu in leta 1957 diplomiral na elektro fakulteti. Organiziral si radioamaterske klube v Ljubljani in deloval kot inštruktor po vsej Sloveniji.

Obiskovanje gora je bilo še naprej cilj tvojega navdušenja. Nesrečno naključje, v katerem si izgubil prijatelja, te je pripeljalo med planinske delavce. Kjerkoli si bil, česarkoli si se lotil, vedno si hotel biti dejaven in si to pokazal in dokazal. Vsi so spoznali tvojo neverjetno delavnost, zato si kmalu prišel tudi v upravni odbor PZS in še v vrste Gorske reševalne službe - k enemu najplemenitejših poslanstev, kar jih ima planinstvo.

Leta 1960 si začel skrbeti za radijske brezžične zveze, se ukvarjal z organizacijo raznih srečanj in v naslednjih letih poskrbel, da je večina planinskih postojank dobila brezžično radijsko povezavo.

Specializiral si se tudi za problematiko plazov; poliglot, študijski človek in še navdušen gornik si od leta 1962 nadvse dejavno in častno zastopal našo GRS v novonastali podkomisiji za plazove v mednarodni reševalni organizaciji IKAR. V njej si deloval kar 27 let.

Tako so bile zate radijske zveze in nevarnost plazov v gorah, ob tem pa varovanje človeških življenj v plazovitih območjih, enkraten izziv in življenjska naloga. Že kmalu si ugotovil, da lahko slovenski planinski organizaciji in planincem najbolje pomagaš po vzgojni in strokovni plati, še posebno zaradi svojega znanja tujih jezikov, čeprav se nisi branil tudi navadnega pisarniškega dela. Na svoje stroške si se bogato opremil s svetovno literaturo o snegu in plazovih. Tvoja knjižnica o plazovih in arhiv sta postala najbogatejša pri nas.

Bil si pobudnik in organizator domačih tečajev za vodnike lavinskih psov, varnostnih tečajev za javne službe, ki pridejo kdaj pa kdaj v stik s plazovi. Prav tako si organiziral republiške dneve varstva pred plazovi (ki so bili prvi takšne oblike na svetu) in še minerski tečaj za odstreljevanje plazov. Postal si naš najboljši poznavalec snega in njegovih preobrazb in prav tako plazoslovec. Začel si načrtno zbirati podatke za kataster plazov na Slovenskem.

Z velikim veseljem in požrtvovalnostjo si se posvetil preventivi v naravi, še posebej v hribovitem in goratem svetu. Iz tvojih rok so nenehno prihajali številni članki, zapisi in opozorila - leta in desetletja v skoraj vsaki številki Planinskega vestnika. Prav tako so se nizala gradiva in poročila s simpozijev mednarodne reševalne organizacije IKAR, s seminarjev in posvetov GRS in obiskov pri tujih gorskih reševalcih. Pisal si praktične preventivne članke v dnevne časopise, strokovne revije in glasila - z največjo željo, da bi vse to prišlo do slehernega obiskovalca naših gora. Prav tako si bil priljubljen predavatelj na različnih tečajih in posvetovanjih, ki si jih tudi organiziral, na primer Gore in varnost.

Konec leta 1962 si postal načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva in s svojim nesebičnim delom odločilno pomagal pognati slovensko odpravarstvo. Nadvse skromen in delaven kot vedno si v tej vlogi med našimi alpinisti, z najrazličnejšimi željami, cilji in značaji, deloval kar deset let. Poleg organizacijskih veščin si potreboval »obilo dobre volje, širok pogled na planinstvo, sposobnost sporazumevanja z domačimi in tujci brez posrednikov, požrtvovalnost« in verjetno še kaj. Predvsem pa si enako prizadevno delal tako v GRS in kot KOTG.

Sledile so tudi knjige - najprej prevod francoskega reševalnega priročnika (1972) in avstrijskih Gaylovih Plazov, nato poglobljeno poglavje Bivanje in hoja po gorah v knjigi Življenje v naravi in leta 1977 temeljni, izredno priljubljeni planinski priročnik Nevarnosti v gorah, zatem pa še Sneg, led, plazovi, slovenski del slovarja mednarodnega združenja planinskih organizacij UIAA in trijezični planinski slovar treh dežel, kasneje pa prevod ameriškega priročnika Podhladitev, omrzline in druga škoda zaradi mraza in brošuro Gore in zdravje - vse zelo uporabne in lepo sprejete. Pripravil in uredil si jubilejna zbornika ob 70- in 75-letnici GRS.

V domači Škofji Loki si bil prav tako zelo dejaven. Leta 1978 si veliko pomagal pri ustanovitvi postaje GRS in seveda ves kasnejši čas, vedno pa pri takšnih stvareh, ki drugim niso šle prav od rok.

Tvoje življenjsko delo je šestjezični slovar Sneg in plazovi (1995), ki si mu dodal še razlage gesel v slovenskem jeziku in je prvi te vrste na svetu. Pomembno pa je tudi tvoje sodelovanje pri Planinskem terminološkem slovarju (2002), kakršnega nima zlepa kakšna država. Obe sta bili deležni velikega zanimanja strokovne javnosti in zavednih planincev. Vmes si uredil drugo knjigo prijatelja Cirila Pračka Vrnite mi moje sinove z gore (2000) in z njo osnoval zbirko Med gorskimi reševalci, naslednje leto pa si izdal svojo gorniško avtobiografijo Križemkražem po gorah. Obe sta postali izredno priljubljeni. Tvoja je bila dolgoletna spodbuda in pomoč leta 2012 pri jubilejni knjigi Reševanje v gorah ob stoletnici gorskega reševanja v Sloveniji

Tako torej, dragi Pavle! Včasih si poudarjal, da si čisto navaden planinec in da tudi nisi pravi gorski reševalec, češ da nisi bil alpinist. 

Kje pa! O tem ne odločajo naziv, oprema ali lepe slike, ampak človek - torej tvoje delo in srce.

Prisrčna hvala za vse!


ZAHVALA ob slovesu Pavleta Šegule
Še enkrat iz srca hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom,
planincem in njegovim gorskim reševalcem iz vseh vetrov.

Hvala za vašo srčno prisotnost, solze, objeme, stiske rok,
za vse ustne in pisne besede sožalja.
Hvala Evi Hren za ganljivo odpete pesmi,
ki so bile slišane tudi tam, preko mavrice.

Katarina, Marjana, Miha in Andrej z družinama

 

Gorske sledi - Pavle in Katarina Šegula (2008)

Eva Cassidy - Over The Rainbow

 



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Portal URSZR - Obvestila
Portal URSZR - Opozorila
Planinska zveza Slovenije
© Gorska reševalna zveza Slovenije, 2018