Gamsi
Vnos v helikopter
Stol
Sar OS
Oskrba ponesrečenca, foto: Vili Vogelnik
Prevoz ponesrečenca, foto: Klemen Gričar
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Matjaž Šerkezi, torek, 3. december 2013, ogledov: 5651

9. strokovni posvet GORE IN VARNOST, 27. 11. 2013 - prva najava

V sredo, 27. novembra 2013, je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu potekal 9. strokovni posvet Gore in varnost, ki so ga pripravili Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije ter Odbor Gore in varnost v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Posveta se je udeležilo 50 udeležencev, ki so poslušali predstavitve strokovnjakov iz Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije. Podobno kot v prejšnjih letih smo analizirali nekatere gorske nesreče v letošnjem letu, posebno pozornost pa smo namenili boleznim in bolezenskim stanjem, ki jih obiskovalci prinesemo s seboj v gore. Ob koncu posveta, na katerem so si udeleženci in predavatelji izmenjali izkušnje, vzpostavili nove ter utrdili obstoječe strokovne vezi, je bil predstavljen tudi predlog za pripravo Nacionalnega programa varnosti v gorah.

Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, alpinistični inštruktor in inštruktor gorski reševalec Matjaž Šerkezi je predstavil dve nesreči v snežnem plazu (pod Kamniškim Dedcem in v Kotliški grapi), ki sta se končali s smrtjo ponesrečenca. Podrobna analiza obeh nesreč, ki je vključevala potek ture, snežne in vremenske razmere ter okoliščine prizorišča nesreče in poškodovanca, sta pokazali nekatere skupne poteze. Pri obeh nesrečah je značilno, da sta se poškodovana odpravila na turo prepozno in sama, da nista upoštevala preteklih in trenutnih vremenskih razmer in da nista uporabila plazovne žolne. Pri obeh reševanjih je bilo prisotno tudi veliko objektivno tveganje reševalcev zaradi velike nevarnosti snežnih plazov. Nesreča v Kotliški grapi je opozorila tudi na pomen (ne)ustreznega komuniciranja z javnostmi.

Inštruktorja gorska reševalca iz celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije Aleš Kovač in Brane Povše sta predstavila nesrečo s smrtnim izidom v Gonžarjevi peči in reševanje naveze v steni Rinke. Predstavljene okoliščine izvedenega improviziranega samovarovanja ponesrečenega kažejo, na popolno odsotnost kakršnegakoli znanja o uporabi osebne zaščitne opreme. Poudarjen je bil pomen usposabljanja za varnejše gorniško delovanje ali udeležba na vodenih turah (planinskih društev ali gorskih vodnikov). Nočno stensko reševanje je odprlo številna vprašanja o odgovornosti za kakovostno izvajanje alpinistične šole v odsekih in tovariški pomoči. Zdi se, da so se v tem primeru nakopičile številne pomanjkljivosti (neizkušenost, slabo poznavanje smeri, neustrezna opremljenost ...), ki pa izvirajo iz dejstva, da je tura v učnem procesu potekala brez prisotnosti alpinističnega inštruktorja ali alpinista.

Zdravnica in gorska reševalka dr. Petra Zupet je podrobno in nazorno predstavila delovanje srca ter spremembe v delovanju, ki so posledica staranja in spremljajočih dejavnikov tveganja. Poudarila je, da ima redna zmerna telesna aktivnost na zdravje številne pozitivne učinke tako pri zdravih posameznikih kot bolnikih s srčno-žilnimi obolenji.  Opozorila je tudi, da gorništvo sodi v skupino visoko intenzivnih telesnih aktivnosti in zato tudi bolj rizičnih za nastanek srčnih zapletov, zato sta tako preventiva kot usposabljanje za ukrepanje izjemno pomembna. Ne glede na vse, pa je treba vedeti, kdaj je nujno prekiniti z vzponom in nemudoma poklicati pomoč.

Medicinska sestra Irena Pečavar Čarman je v svojem prispevku predstavila primere iz ambulantne prakse, pri katerih ni šlo za posredovanje gorskih reševalcev, so pa ljudje po koncu ture poiskali zdravniško pomoč in za regeneracijo telesa uporabili bolniški stalež. Predstavljeni primeri so opozorili na slabo poznavanje ali napačne predstave o značilnostih gorskega sveta, o nekritičnem sprejemanju informacij s svetovnega spleta, pa tudi precenjevanju lastnih psihofizičnih sposobnostih ob gorniškem naporu. Ker ni podatkov nimamo vpogleda, koliko je tovrstnih primerov neustreznega gibanja v gorah, verjetno pa je, da je zaradi večjega števila obiskovalcev gora teh primerov iz leta v leto več. 

Inštruktor planinske vzgoje in vodnik Planinske zveze Slovenije mag. Borut Peršolja je predstavil predlog za pripravo Nacionalnega programa varnosti v gorah. Podatki iz analize gorskih nesreč kažejo, da je število smrtnih žrtev podobno, kot na drugih področjih (na primer mrtvi v delovnih nesrečah s traktorji), vendar je vlaganje v aktivno preventivo neprimerljivo manjše. Med gorskimi nesrečami je približno dve tretjini gorniških nesreč, med gorniškimi nesrečami pa je k nizek delež udeležencev, ki so člani planinske organizacije. Zaradi vedno večjega števila neorganiziranih obiskovalcev gora je treba povezati vse, ki se s tem področjem ukvarjamo neposredno ali posredno. Nacionalni program bi se moral opreti na vizijo nič. Gre za pozitiven in odgovoren odnos obiskovalcev gora, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi nesreč v gorah.

Borut Peršolja 

GRADIVO:
PDF Matjaž Šerkezi: Nesreči v snežnem plazu pozimi 2012/2013: Analiza nesreč in napake (3,27 MB)
PDF Aleš Kovač in Brane Povše: Nesreča v steni Rinke: Neodgovornost?! (1,68 MB)
PDF Aleš Kovač in Brane Povše: Nesreča v Gonžarjevi peči: Neodgovornost?! ( MB)
PDF asist. dr. Petra Zupet, dr. med., prof. šp. vzg.: Srčno-žilne bolezni (177,67 KB)
PDF Irena Pečavar Čarman: Več sreče kot pameti: dva dogodka obiskovalcev gora z boleznijo, ki sta se končala brez reševanja (3,25 MB)
PDF mag. Borut Peršolja: Nacionalni program varnosti v gorah: utopija ali nuja? ( MB)

Povezana novica: PROGRAM posveta.

Vir: PZS 

 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Portal URSZR - Obvestila
Portal URSZR - Opozorila
Planinska zveza Slovenije
© Gorska reševalna zveza Slovenije, 2019