Gamsi
Vnos v helikopter
Stol
Sar OS
Oskrba ponesrečenca, foto: Vili Vogelnik
Prevoz ponesrečenca, foto: Klemen Gričar
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Matjaž Šerkezi, torek, 3. september 2013, ogledov: 6123

Jaka - Marjan Prelog (20. 3. 1947 - 2. 9. 2013)

Ko me ne bo,
bi rad ostal
v peni morja,
v meglicah gora, v spominu srca
in
v tebi, tebi in tebi.
(Slovo, Jaka M. P.)

Pogreb bo v četrtek, 5. 9., ob 16. uri na pokopališču v Podkraju pri Velenju. Od 11. ure dalje bo žara v mrliški vežici. 

Kot črna slutnja se utrga kamen in prereže trak.

Prsti krčevito grabijo v praznino
Nasmeh zgine v topo bolečino.
(Čatin Tau, Jaka M. P.)

 

In potem pride čas, ko zmanjka besed, pa čeprav je tišina tako ubijajoča ...

Pisati o Jaku, je skoraj tako, kot bi pisal o sebi, sam sebi. Stavki kar sami vrejo iz mene, pa čeprav imam ledeno kepo v grlu in me stiska v duši, skeli, peče. Tiho hočem, preveč hudo mi je, zato vmes tudi počijem, da se solze žalosti vsaj malo posušijo. Kot da sem sam sebi tujec, stojim nekje in ne vem kam bi šel! Nadvse žalostna novica me je najprej samo globoko zbodla in prizadela. Tako krivično in mačehovsko je bilo, pa čeprav so me zle slutnje že nekaj časa spremljale, sem jih nekako potiskal v ozadje spomina.

Jaka bo imel srečo tudi tokrat, še enkrat, kot že ničkolikokrat, saj ne more biti drugače.
Pa je drugače, ... JAKA je bil del mene, del nas, prijatelj, soplezalec, tovariš in vse kar je možno na tem svetu lepega dobiti od prijatelja, je bil Jaka. Spoznali smo se že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat smo bili enostavno skupaj povsod, razen v službi. Pa še Tvoja zelo odgovorna služba na Golteh in kasneje na Celjski koči, je bila povezana z naravo, da smo se še tam srečevali. Predvsem pa so nas povezale gore, ta za večino nekoristni svet, ki nam je v bistvu pomenil način življenja.

In kot je Jaka napisal v naš GRS zbornik ob 80-letnici postaje: »Aktivni inštruktor sem bil 37 let in spadam v generacijo, ki zapušča aktivno sceno. Sodelovati z vsemi reševalci v postaji Celje mi je bilo užitek in zadovoljstvo. Lahko rečem, da ni bilo reševalne akcije ali vaje kjer ne bi vedno znova dokazovali pripadnost in požrtvovalnost za delo, ki smo si ga prostovoljno izbrali!«

V gore je Jaka začel organizirano zahajati leta 1964, leta 1966 pa je postal že alpinist! In tu nekje sva se nekega petkovega večera srečala na poti iz Logarske doline proti Okrešlju in ostala prijatelja do konca. Kolikokrat smo bili skupaj v gorah, ki smo se jim tako nerazdružljivo zapisali, kolikokrat sva bila soplezalca od Kavkaza preko Centralnih Alp, Dolomitov do domačih gora. Le kdo bi znal to prešteti. Čatni Tau, Pik Ščurovski, Eiger, Mont Blanc, Cine, Široka Peč, Ojstrica, Križevnik, Triglav, Paklenica, ...

Tudi, ko je iz različnih razlogov ostajal doma mi pa smo se potepali po celem svetu, je bil vedno vez med nami in domom. Vedno, tudi ko je moral biti poštar za tragične novice.

Jaka je bil mož, ki se vedno vrača, pa žal ni vedno tako. Zahrbtna bolezen izbira drugačne poti in pride trenutek, ko prijatelj preveč trpi in mu moraš enostavno dovoliti, da odide.

Pred dvema letoma nas je Jaka, tako kot je on znal, seznanil s tem, da ima težko in zahrbtno bolezen. Ampak, to je povedal tako mimogrede, kot da je to še ena od številnih nadlog, ki jih on jemlje kot izzive. In nekaj časa je potem res tako tudi živel, bolezen pa se je pritajeno, hinavsko in neizprosno širila po Jaku in ga na koncu tudi premagala. Močno in na pogled nepremagljivo telo je klonilo in Jaka ni več!

In naj zaključim tako kot je Jaka še napisal v Zborniku: »Srečen sem, da ste mladi reševalci poprijeli tam, kjer so naše moči pošle in tako nadaljujete tradicijo naših prednikov.«

Jaka pogrešali te bomo in manjkal boš predvsem tam kjer smo bili skupaj, v gorah, na morju, na ribolovu, v savnah, na smučanjih, rojstnih dnevih, ... obenem pa te bomo nosili s seboj povsod, kjer nam je bilo lepo, dokler tudi mi ne omagamo!

JAKA_PRELOG_M

Jaka, ob pogledu na obronke Golt, ki se dvigujejo tik nad Tvojim tihim domom, pa te bom vedno videl, kako stojiš tam in gledaš preko Križevnika in Ojstrice nekam proti prvim zvezdam! In tako ostaja Tvoja Sled v tebi, tebi in tebi in v meni!

Jaka, prijatelj, počivaj v miru!

Ivč Kotnik

 



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Portal URSZR - Obvestila
Portal URSZR - Opozorila
Planinska zveza Slovenije
© Gorska reševalna zveza Slovenije, 2019