Gorska reševalna zveza Slovenije


Objavil/a: Matjaž Šerkezi, petek, 19. december 2014

Naravnanost se je spremenila - Plačilna morala rešenih je pogosto pomanjkljiva

Maria Riedler / ÖBRD Salzburg (Gorska reševalna služba Avstrije Salzburg): Ljudje želijo biti rešeni iz stiske v gorah, vendar zelo pogosto niso zavarovani, in tako se hvaležnost najkasneje konča ob prejemu računa.

''Naravnanost pri hoji v gore se je spremenila'', pravi deželni vodja gorske reševalne službe Salzburg, Estolf Müller. ''Prej je bilo gorništvo šport posameznikov z razumevanjem gorskega sveta. Danes ljudje bolj iščejo le golo športno doživetje. Ob tem pa ne želijo vzeti v zakup nobenega tveganja ali pa nezavedno ali zavedno ignorirajo nevarnosti v gorah.''

In tako je številka za klic v sili v gorah 140 (v Avstriji) ali 144 (številka Rdečega križa za klic v sili) ali 112 (evropska številka za klic v sili) ena najpogosteje izbranih številk. Tu se išče pomoč za telo in življenje. Kjer koli sta zdravje ali življenje športnikov v gorah ogrožena, neutrudno in prostovoljno krenejo na pot gorski reševalci. Le v tem letu se je v Avstriji smrtno ponesrečilo 148 ljudi in vsako leto gorski reševalci rešijo vedno več poškodovanih in nepoškodovanih gorskih športnikov.

Letos je bilo izvedenih že čez 5.342 intervencij z okoli 64.000 delovnimi urami 25.000-ih gorskih reševalcev. Že samo pri razmahnjenem plezanju po zavarovanih plezalnih poteh (via ferrata, Klettersteig) je ta delež zrasel za več kot sto procentov. ''Ravno v času mobilnih telefonov in helikopterjev si ljudje upajo več na zavarovanih plezalnih poteh in potem pogosto ne morejo več naprej'', meni Estolf Müller. '' Če potem ne morejo niti več nazaj, potegnejo svoj mobilni telefon in pokličejo gorsko reševalno službo, ki mora ja biti vsak trenutek na razpolago.''

Tudi pohodniki, ki sebe ne razumejo nujno kot gorske športnike, kot so npr. gobarji, gorski kolesarji, jadralni padalci, sankači, smučarji ali lovci, lahko v gorah hipoma zaradi nesreče ali iz zdravstvenih razlogov nujno potrebujejo pomoč. Samo po sebi ni problema - če ne bi bilo stroškov.

Hvaležnost se konča z računom
Torej, če rekreativni športniki (aktivni v prostem času) niso zavarovani, lahko grozijo visoki stroški. Pogosto je tudi zaradi vremenskih, časovnih ali geografskih razlogov potrebna skupna udeležba gorskih reševalcev na terenu in helikopterja. Hvaležnost rešenih se konča večinoma, ko so na varnem in ko pride račun. Gorska reševalna služba (Avstrije) je namreč na podlagi Gorskega reševalnega zakona (princip povzročitelja) obvezana zaračunati za uro intervencije 38 evrov na reševalca.

Sicer večina rekreativnih športnikov vnaprej poskrbi za rešitev takšnega nujnega primera s članstvom pri planinskih zvezah, s članstvom pri podpornikih gorske reševalne službe ali z zasebnim zavarovanjem. Vendar pa nekatere rešene osebe, pogosto iz tujine (izven Avstrije), ki niso ustrezno zavarovane, po reševanju bolj ali manj izginejo v prazno.

Ali pa pošljejo po prejemu računa stroškov intervencije - resnično popolnoma novo - pritožbe, zmerjanje in varuha potrošnikov. Prostovoljstvo trči ob meje. Ampak tisoče delovnih ur na intervencijah je bilo oddelanih.

Okoli 25 procentov podpore za gorsko reševanje pride iz javnih virov - torej iz davčnih sredstev.
'Ena četrtina tekočih stroškov je financirana že samo z našim članstvom podpornikov gorske reševalne službe. Čeprav vsi gorski reševalci delajo prostovoljno, nastajajo visoki stroški za osnovno in nadaljnje usposabljanje ter za nakup reševalnih sredstev.

''Nove reševalne tehnike in spoznanja v prvi pomoči, izboljšana tehnična sredstva - kot npr. digitalne komunikacijske naprave - zahtevajo prav tako visoka finančna sredstva. Pri tem pridejo še okoliščine, da ''moramo sami zbrati ok. 75 procentov za naše tekoče stroške. Druge organizacije so v dosti večji meri financirane iz javnih sredstev'', nakaže deželni vodja Estolf Müller na nujnost zakonsko predpisanega zaračunavanja stroškov intervencij gorskega reševanja. ''Kljub temu imamo mnogo intervencij, ki jih zaradi socialnih razlogov navsezadnje ne zaračunamo.''

Manjkajoče ocene
Seveda so skupnosti, ki gorske reševalce velikodušno podpirajo. Toda ni vsepovsod tako in ravno za opremo in obleko morajo gorski reševalci pogosto sredstva nameniti iz lastnega žepa. Pri tem treba upoštevati, da morda postane ob zahtevnejših intervencijah material zelo kmalu neuporaben.

''Cenitev našega dela deloma ni takšna, kot bi si jo želeli. Vedno bolj se počutimo kot prosilci pri sponzorjih, pri javnih sredstvih in pri prizadetih, katerim smo pomagali'', povzame Müller negativne strani častne službe (oz. prostovoljstva). Ob tem pridejo še - kot je bilo že zgoraj omenjeno - mnoge pritožbe in zmerjanja. Morda bomo morali pretečo vizijo prihodnosti nekoč provokativno formulirati: ''Iskalne akcije pomenijo izjemno porabo časa in ljudi. Si to porabo lahko privoščimo? Četudi vsi naši člani delajo prostovoljno, moramo tudi mi kriti stroške'', pove Müller dalje.

''Pogosto delajo pritisk svojci, da pogrešane ali mrtve ob veliki porabi sredstev najdemo/rešimo, saj bi sicer negotovost prinesla dodatno trpljenje in probleme. Pravzaprav pomeni prevzeti odgovornost zase in za druge tudi, da se za morebiten nujen primer ustrezno zavarujemo'', pravi deželni vodja salzburških gorskih reševalcev in zaključi: ''Vsi tisti srečno rešeni, njihovi odvetniki in svetovalci, naj premislijo o tem, ali bi žrtvovali svoje zdravje, svoj prosti čas ali odsotnost z delovnega mesta za sočloveka, ki se nahaja v stiski.''

Informacije o članstvu pri podpornikih gorskega reševanja
Kritje zajema posameznika, njegovega/njenega zakonskega partnerja ali življenjskega sopotnika/sopotnico v skupnem gospodinjstvu ter tudi njihove otroke do 18 leta starosti. To zajema kopensko in helikoptersko reševanje ob primeru sile v gorah ali na vodi do najvišjega zneska 15.000 evrov na osebo. V to je vključeno tudi nudenje pomoči na smučiščih in pri športih v zraku. Akcija Podpornik (Förderer) je veljavna tudi za gorske športnike, ki živijo izven Avstrije in/ali so državljani drugih držav. Zavarovanje velja za ukvarjanje z gorskimi športi po celem svetu.

S prispevkom 24 € kot Podpornik/Podpornica (avstrijskega) gorskega reševanja ste rešeni finančnih skrbi v povezavi z gorskim reševanjem ali iskanjem.

Opombe k izvirnemu avstrijskemu članku:

  • Bergsportler - s tem izrazom so mišljeni vsi, ki so nepoklicno aktivni v gorah: planinci, gorniki, alpinisti, turni smučarji, freeride smučarji ...
  • ehrenamtlich - dobeseden prevod pomeni častno. V pimeru tega članka lahko besedo razumemo tudi kot prostovoljno. Poudarek je na tem, da reševalci v prvi vrsti gledajo na svoje delo - pomoč drugim - kot na nekaj častnega.
  • Freizeitsportler - dobeseden prevod bi bil športnik v prostem času oz. rekreativni športnik. S tem izrazom je spet mišljen širok spekter početij v naravi (planinstvo, alpinizem, smučanje, športno plezanje, soteskanje, gorsko kolesarjenje ...)

Opomba k slovenskemu prevodu:
V slovenskem prevodu sem na nekaterih mestih v oklepajih dodal še opombe, na kaj se kakšna konkretna navedba nanaša.

Prevod: Rok Levičar


Pojasnila administratorja (Matjaž Šerkezi):
Članek, ki je v zadnjem času zaokrožil po kar nekaterih spletnih straneh je v določenih stavkih zavajujoč. Vsaka prostovoljna reševalna služba se srečuje s podobnimi težavami kot se to dogaja v Avstriji. Navsezadnje tudi za GRZS niso ravno rožnati časi.

Še posebej izstopa stavek, ki ne drži popolnoma: S prispevkom 24 € kot Podpornik/Podpornica (avstrijskega) gorskega reševanja ste rešeni finančnih skrbi v povezavi z gorskim reševanjem ali iskanjem.

Kljub plačilu 24 €, kar je med drugim kar bogat avstrijski Podpornik, v primerjavi z GRZS, ki prodaja nalepke po 5 € in gredo sredstva v Ustanovo sklada Okrešelj, boste za reševanje v Avstriji prejeli račun, ki ga boste pokrili sami ali pa v primeru, da ste član planinske organizacije njena zavarovalnica. Torej je teh 24 € samo podpora avstrijskim gorskim reševalcem.

Bi pa, glede na to, da se leto zaključuje, pozval vse obiskovalce gora, da si uredijo primerno zavarovanje za primere reševanja v gorah v tujini. Planinska zveza Slovenije je za leto 2015 pripravila kvalitetno zavarovanje za reševanje v tujini in asistenco, ki je primerljiva in v veliko segmentih celo boljša kot OEAV.

Ne varčujte pri zavarovanju, sploh če ste aktiven planinec in obiskovalec gora tudi v tujini. Računi za reševanje se začnejo od 3000 € naprej. 







 

 

https://grzs.si/foto_prikazi.php?pid=239 19. 9. 2019